Zanima me, o čem govorijo moški, ko čepijo v lokalu in skupaj tiščijo glave. Zanima me, če imajo le debate o športu in tehnologiji ali kdaj govorijo tudi o svojih čustvih, o seksu, puncah in poroki.
Zanima me, če je tudi njim všeč zadnjica tako, kot je nam njihova in če so pozorni na negovane roke, ker mi budno opazujemo njihove. Ali pa se jim pogled res ustavi na dekolteju in, pač, to je to. Težko verjamem, da so površni, v resnici mislim, da sploh niso, a smo ženske vsekakor preveč agresivne in so moški po poti pozabili gentlemansko obnašanje, saj smo jim jasno dale vedeti, da ga ne potrebujemo. No, kot kdo. Osebno še vedno cenim šopek rož, večerjo s svečami, bombonjero v obliki srca in princa, ki odpre avtomobilska vrata.
Sem retro ženska? Seveda, popolnoma in sem na to tudi ponosna. Hkrati pa se noro zabavam, ko s prijateljicami govorimo o moških, kot bi bili le modni dodatki, bolj za šalo, kot za res, saj smo v resnici vse zaljubljene do ušes, a lepo je odklopiti in imeti trenutek norosti. Ko smo zadnjič sedele v lokalu se je na sosednji mizi znašla zanimiva gruča lepih fantov, najstarejši je imel najbrž 25 let, a prav to je bilo smešno.
V obdobju toyboymode smo se že videle, kako osvajamo mlade in jih ponosno razkazujemo…no, skoraj, v resnici sem še vedno za starejše, a to je druga zgodba. In ko sem prišla domov me je že čakala spletna pošta prijateljice, ki je tako napisala:
»Zadnji pogled na morje pred prihajajočo jesenjo«…
