Obdobje sprememb

Že vrsto let je moje stališče enako: na dnevnem meniju mora biti hvaležnost. Mislim, da se okrog besede hvala in dejstva, da znamo biti v življenju resnično hvaležni za stvari, ki jih imamo, vrti tudi naša osebna sreča.

Najpomembneje pa je, da smo vedno hvaležni, tudi v slabih trenutkih, in ne le takrat, ko gre vse po maslu. O tem sem razmišljala danes, med vožnjo v naravi, ko so mehki žarki sonca nežno trkali na avtomobilska okna in tako romantično opozarjali nase. V resnici sem tako nora, da zaznam veselje, občutek svobode in srečo tudi v zelenem travniku ali takrat, ko se prav nič posebnega ne dogaja, temveč nastane le trenutek zame in za stvari, ki so mi všeč.

Če bi imela čarobno paličico, bi ustavila čas: ne vem točno, na kateri uri bi stal, vem pa, katere dneve bi rada ponovno doživela, katere ljudi bi rada še enkrat srečala in kdo so tisti, ki so pustili globok pečat v meni. Najraje bi se družila samo z njimi. Vendar življenje je tok, ki včasih tako divje frči mimo nas in ga skoraj ne zaznamo; nagnjeni smo k temu, da stojimo na varni točki, ker nam je tako najbolj všeč, kot bi bili v mehkem maminem trebuščku, popolnoma brez zvokov in nihče ne more do nas. Prav vidim se, ko ležim na postelji, v položaju dojenčka, skrčenega na boku, in tudi takrat razmišljam, da bi se čas lahko ustavil.

Ko sem pred mnogimi leti vzela v roke vajeti svojega življenja, sem zelo dobro vedela, kam grem. Morda nisem vedela, kako bom prišla do cilja, in pravzaprav ne vem, ali me je to sploh zanimalo, ker sem verjela, da ga bom le dosegla. Kmalu mi je bilo jasno, da so cilji različni, in ko dosežem prvega, se čez noč rodi že drugi, tako da je moja pot neskončna, a temu rečemo osebna rast.

V tej zgodbi je seveda tudi ta spletna stran, tako kot veliko drugih stvari, ki jih delam in me neskončno razveselijo. Še vedno menim, da sem privilegirana, in to povem na ves glas, brez strahu, ker opravljam delo, ki mi je neskončno všeč, in delam samo z ljudmi, ki so resnično dobri. Seveda so trenutki, ko morda nekoliko manj verjamem v svet, ki me obkroža, sploh takrat, ko po pomoti prižgem radio in ulovim vse možne negativne novice, ki me kar mrazijo, ali zagledam še eno politično oddajo s sivo zaveso in poskušam razumeti, kako je lahko tovrstno razglabljanje sploh zanimivo. Ampak tako je, smo različni, kar je v bistvu čar našega obstoja na planetu Zemlja.

Morda so takšni časi, ko hitro dvomimo o sebi in ne vemo dobro, ali smo sploh na pravi poti. Osebno mislim, da če je to naša trenutna pot, obstaja tudi razlog. Če pa vam karkoli ni všeč, vedite, da je moč spremembe v vaših rokah, vendar ne jutri, temveč zdaj, takoj. Zame je to trenutek sreče in zadovoljstva, ko imaš občutek, da je vse tako, kot mora biti, in tudi ti si tam, kjer je tvoj prostor. Za vse to ste ‘krivi’ tudi vi, bralci našega portala. Hvala vsakemu posebej za zvestobo in simpatijo; sem vaša večna dolžnica.

Lorella Flego

Fashion Expert, Glitter.si, Slovenia

Kako je težko pisati o sebi, bom poskusila. Urednica in novinarka, ki se že 12 let ukvarja z modo, voditeljica Bleščice, edine oddaje o modi na slovenski sceni, in urednica spletnega portala www.glitter.si. Ljubim potovanja, kitajsko hrano, New York ob vsaki priliki, staro rok glasbo, nasmeh ljudi, dobro voljo. O sebi pravim, da sem večna optimistka s šibko točko: nakupovanje po spletu me je namreč 100 % osvojilo.